Z videnjem določenega »tipa«, se pričnemo obnašati drugače.

Poskus je bil opravljen, kjer je psiholog John Bargh »eksperimentiral« na študentih. učinke sugestije (očitno miši niso bile na voljo).

Poskušal je napeljati njihovo podzavest zelo specifično tako, da bi se to odražalo v njihovem vedenju. Prosil je učence, naj pridejo, po dolgem hodniku do njegove pisarne, kjer bodo opravili test. Morali so gramatično sestaviti štiri besedne stavke iz navidezno naključnih besed v čim hitrejšem postopku.

Študentje niso vedeli, da se je večina besed navezovala na stanje »biti star«. – z drugimi besedami, »stereotip«, ki je bil subliminalno predstavljen podzavestim teh mladih oseb, je bila asociacija na staro osebo. Tako, da so torej v testu premetavali besede kot »siv«, »star«, »osamljen«, »gube«, »bingo« itd. Te besede so bile vložene med mnogo drugih besed in se niso nujno navezovale na ljudi. Kar se je zgodilo, je bilo izredno zanimivo.

Kar je Bargh resnično testiral je bil efekt te izpostavljenosti določenemu »tipu« (stari ljudje), ko so študentje po hodniku odhajali iz njegove pisarne. Večina oseb je odšla po hodniku veliko počasneje, kot ko je prišla v pisarno. Njihovo obnašanje je bilo pod vplivom besed, ki so odražale določen stereotip (čeprav se niso zavedali »starejših« besed, ki so jim bili izpostavljeni).

Ljudje izpostavljeni besedam, ki so predstavljale tip »nesramne osebe«, so se pričeli obnašati bolj nesramno in prav tako osebe, ki so bile izpostavljene besedam kot »močan«, »mlad«, »hiter«, »vitek«, »energičen«, so po hodniku odšle veliko hitreje, kot so prišle.

Smo bitja, na katere se lahko enostavno vpliva preko meje trenutne zavesti in bomo avtomatično poskušali pasti v vzorec tipa, ki nam je predstavljen, še posebej, če se ne zavedamo kaj ta je.

Tako torej najstniki, prevzamejo tip, ki so mu izpostavljeni na primer preko televizije ali socialnega vpliva, ter se oblačijo in govorijo temu primerno (raje, kot da bi oponašali starše).
In ponavadi tudi prevzamemo naglase, fraze in odnos od ljudi z katerimi se družimo.

Torej, recimo, da bi želeli dobiti boljši rezultat pri kakšnem fitnes testu, poskusite naslednje:
Glejte atlete (ali si jih predstavljajte) preden ali (bolj idealno) med tem ko telovadite. Ali pa mislite na besede kot so »zmožen«, »vzdržljiv«, »močan«, »hiter«, tik preden začnete z telovadbo. Morate si dobro predstavljati stereotip »odličnega atleta«.

Sedaj pa se vprašajte: Z kakšnimi ljudmi se obkrožam?

Izberite si svoj tip.

Okolje, katero vsebuje veliko ljudi določenega tipa (stereotipa), na primer dom za ostarele, bo najverjetneje proizvedlo več vedenja, ki se asociacira z tem tipom, kot pa bi bolj mešano okolje. V Nemčiji so v nekaterih delih gradili domove za ostarele zraven šol za medicinske delavce, kar je prineslo nekaj odličnih rezultatov. Starejše osebe so videle in bile v stiku z mlajšimi ljudmi in so tako dobile »podlogo« na to, kako »mlado« in »živahno« zgleda. Mlajše osebe pa so dobile vpogled v tip osebe, ki mu bodo velikokrat izpostavljene in z tem pridobile možnost učenja samokontrole in večje pozornosti do starejših oseb.

In če si želite dobiti boljši rezultat pri I.Q. testu, lahko poskusite z naslednjim primerom.

Mislite kot pametni ljudje

Dva Danska raziskovalca sta opravila preizkus, kjer sta skupino študentov spraševala sorazmerno težka vprašanja iz priljubljenega kviza. Skupino sta razdelila na dva dela. En del skupine sta prosila naj pet minut pred testom razmišljajo o temu, kako je biti akademski profesor, na primer: pameten, z očali…(stereotip). Drugi del pa naj si predstavljajo, kako je biti nogometni huligan, na primer: glasen, problematičen, pijan, razbijajoč… Napisali so vse asociacije, ki so se jih lahko spomnili.

Skupina »huliganov« je dobila pri pozitivnih rezultatih povprečno število točk 42.6%. Skupina »profesorjev« pa je dobila povprečno število točk 55.6%.

Poskus so večkrat ponovili z različnimi skupinami in vsakič so bili rezultati isti. Razmišljanje o pametnih ljudeh (stereotipu) te naredi bolj pametnega! Razmišljanje o neumnih ljudeh in asociaciji z njimi te naredi bolj neumnega!

Vse to se kaže posledično v komunikaciji. Besede, ki jih uporabljate v pogovoru, če so izražene, kot da oblikujete določen stereotip, bodo imele močan efekt na osebo z katero se pogovarjate – in enak učinek bo, ko boste vi poslušali nekoga drugega.

Slaba terapija

Če terapevt ali na primer zdravnik, ko sprejme pacienta, oblikuje svoje besede kot: težaven, boleč, problematičen, težak… bo oseba (podzavestno) prevzela tip obnašanja ali izkušnjo takšnega »tipa« osebe.
Če »okrasite« svoj govor z besedami, kot so: sproščen, miren, odličen, dober, aktiven… boste predstavljali pozitiven tip v katerega se lahko sogovornik uokviri.

Zdravnik ali kirurg, ki sprejme svojega pacienta z besedami, kot so: zdrav, hitro, pospešeno, udobno… bo aktiviral pri osebi vzorec zdravja ali hitrejšega okrevanja, kot pa zdravnik, ki se tega manj zaveda.

Einstein in manekenke

Ko so bili študentje izpostavljeni tipu ali modelu akademskega profesorja so bili boljši pri testih inteligence, saj se je pri njih aktiviral vzorec stereotipa profesorja. Vendar, ko pa so pokazali sliko samo enega človeka – Einsteina – in jih prosili naj razmišljajo kot on, pa so se pri testih izkazali slabše. Zakaj? Ker gledamo na Einsteina, kot na »izjemo«, nekoga kot »jaz ne bom nikoli tako dober«, ter se zaradi tega čutimo neumnega v primerjavi z njim.

Študentom, ki so kazali slike manekenk, se je pri njih aktiviral vzorec »ne tako pametne«, ter so tako imeli slabše rezultate pri inteligenčnih testih. Vendar, ko pa so jim pokazali sliko samo ene zelo znane manekenke, so bili rezultati testov boljši. To je bilo zaradi občutka »jaz nisem niti malo takšen/a kot ona«.

Torej, »nemogoči« primeri, kot so Einstein, Mati Tereza, Bill Gates, če si jih postavimo kot idole, potem lahko omejujemo svoje možnosti pri doseganju njihovih kvalitet. In so nevarnosti pri tem, saj lahko ogrožajo vaš lasten samo-razvoj. Celo idoliziranje in občudovanje ustanovitelja religije lahko prepreči, da sami dosežete njihove kvalitete, zaradi tega fenomena.

Vse to prikazuje, da sprejemamo vzornike tako, da čutimo da lahko modeliramo ali prevzamemo njihove vzorce tudi sami, raje pa kot da, idoliziramo in čutimo, kot da tega sami nismo zmožni.

Kako torej vi živite svoje življenje?

Ste obkroženi z inteligentnimi, entuziastičnimi in optimističnimi ljudmi? Če spomnimo, da se vedenje spremni že, ko smo izpostavljeni določenim besedam, kaj se zgodi, ko smo izpostavljeni določenim TV oddajam, filmom in knjigam?

Smo veliko bolj sugestibilni, kot se zavedamo. Smo celo bolj sugestibilni, kot mislimo da nismo!