Samohipnoza,  osebna izkušnja

Članek je subjektivno mnenje avtorja z željo delitve svojega pogleda na svet!

Ko pride do različnih metod in tehnik za samostojno razreševanje težav, delo na sebi in osebno rast je moje osebno orodje, katerega se poslužujem, vsekakor samohipnoza. Rad bi predstavil nekatere vidike samohipnoze, saj so učinki dela na sebi s samohipnozo lahko veliko več kot terapevtsko delo in doseganje »nenavadnih« fenomenov.

Zdaj je že več kot osem let odkar redno,  vsakodnevno uporabljam samohipnozo za lastno osebno rast in samoraziskovanje in bi rad nekatere izkušnje delil z vami.

Preden sem se začel učiti hipnozo, sem večino časa raziskoval način, kako spremeniti sebe, kar me je velikokrat pripeljalo do različnih ezoteričnih in duhovnih šol, ki so se mi za moj način razmišljanja v tistem času zdele popolna neumnost. Bil sem popoln skeptik do vsega z rigidnim, racionalnim razmišljanjem.  Prebiranje raznih filozofskih del me je začelo utrujati, saj nihče ni ponujal praktične rešitve, temveč neskončne debate o vsem,  kaj je narobe na tem svetu.

Vsi duhovni učitelji, ki sem jih srečal, so izrekli  več ali manj isti stavek: »Ti že imaš rešitve za svoje težave!« in »Zbudi se!« in »Dihaj!«, kar je povzročalo samo večjo frustracijo:   Če se sedaj ozrem nazaj, takrat nisem iskal duhovnosti,  ampak olajšanje  za svoje čustvene težave (moje osnovne mentalne in čustvene potrebe niso bile primerno zadovoljene).

Ti stavki nekomu, ki je izredno racionalen, ne pomenijo ničesar. Nimajo nobenega pomena za osebo, ki je naravnana znanstveno razmišljati. Če bi vedel rešitev na svoje težave, potem ne bi spraševal! Iz česa naj se zbudim?

Odpri svoje srce!

Kaj za vraga naj bi to pomenilo? Kateri srčni prekat naj odprem? Kamorkoli me je poneslo, sem srečeval ljudi, ki so imeli na eni strani iracionalna razmišljanja z religiozno tematiko v ozadju in na drugi strani klinični, neosebni pristop psihologije.

Želel sem sam rešiti težave in biti samostojen. Obe strani sta ponujali rešitev: ena stran je ponujala guruja, kateremu bi moral slediti in mu biti popolnoma podvržen, ker samo on VE in te lahko usmerja in na drugi strani klinična terapija s tabletami, ki jih nisem želel jemati,  saj sem zaradi svojega fizičnega ne-zdravja že jemal pest tablet vsakodnevno in se mi ta rešitev ni zdela racionalna  (pripomnil bi, da  s sedanjim znanjem menim, da nekateri ljudje potrebujejo tablete).

Nekega dne, ko sem gledal televizijo,  je bil na programu hipnotizer, ki mi je z enim stavkom odprl  nov svet »Tega se lahko vsak nauči!«. Nekaj minut kasneje sem bil že na  internetu in brskal za hipnozo. Naletel sem na neko črno-belo stran, na kateri je bilo nekaj opisovanj in elektronska pošta za kontakt.

Pisal sem in vprašal za hipnozo. Odgovorila mi je gospa (Slovenka), ki je živela v Ameriki in  sporočila, da pride v Slovenijo čez nekaj mesecev in če me bo še vedno zanimalo, naj ji pišem. Takrat še nisem vedel – moja osebna rast se je začela.

Tri mesece kasneje sem se  s to gospo  srečal v eni izmed ljubljanskih kavarn, kar se je kasneje razvilo v redna srečanja  z »navadnimi pogovori«. Kar se mi je zdelo zelo nenavadno je bilo,  kako da me tako dobro razume?

Na enem izmed prvih srečanj mi je predlagala knjigo Psihologija človekovega možnega razvoja  avtorja Petra Ouspenskyja.  Če še niste slišali zanjo, jo vam priporočam. Poznam ljudi, ki sem jim to knjigo kasneje tudi sam priporočil, in ki so po prebrani knjigi drastično spremenili svoj  način življenja, tudi jaz sem med njimi.

Povabila me je, naj se pridružim njihovi skupini, kjer delajo po metodah Georga Gurdjieff-a, imenovane Delo ali šola Četrte poti.   Delo v skupini je imelo velik vpliv name in še danes uporabljam nekatera pridobljena znanja v skupini.

Če zavrtim čas za eno leto naprej  – hipnoza  me je še vedno  izredno zanimala in sedaj sem bil bolj trden glede učenja in sem se odpravil v Veliko Britanijo na profesionalno učenje hipnoterapije.

V tem obdobju sem se tudi naučil samohipnoze in drugačnega načina razmišljanja.

Nekaj kar sem opazil pri ljudeh, ki so se ukvarjali z duhovnostjo je, da je veliko število verjelo, da bodo dobili neke nadnaravne sposobnosti, če postanejo bolj duhovni.

Ego je res hecen prevarant.

Zdi se mi, da je bolj prepreka v retoriki kot v dojemanju tega, kar naj bi bilo bolj resnično in ker se ljudje razlikujemo med seboj, bomo imeli različen pogled na svet. Če vzamemo na eni strani ljudi, ki so bolj čustveni in na drugi strani ljudi, ki so izredno racionalni, bo najverjetneje tudi retorična pregrada med njimi.

Zame je hipnoza odličen prevajalec med čustvenim in racionalnim. Hipnozo se uči na racionalen način skozi tehnike in metode, vendar v svojem bistvu deluje na čustveni ravni. Ima racionalno razlago za čustveno dojemanje sveta in obratno, ko se nauči jezika podzavestnega dela (čustva in simboli),  se bolje razume racionalni del, ki pa ga z globljim dojemanjem spoznamo je pravzaprav zelo površinski del razumevanja.

Za ljudi, ki so bolj racionalni,  bo stavek »Pojdi globlje vase« nerazumljiv. Težava je v tem, da oseba še nima dovolj IZKUŠENJ, da bi razumela pomen tega.

Tako kot šestletni otrok ne more razumeti,  o čem se odrasli pogovarjajo, prav tako lahko odrasel petdesetletnik (ki nikoli ni delal na sebi) ne razume, o čem  se pogovarjajo nekateri ljudje iz »duhovnih sfer«.

Gurdjieff je učil (in tudi sam povedal, da tega učenja ni sam razvil),  da imamo ljudje različne centre: instinktivne, gibalne, intelektualne in čustvene,  in to v času, ko še niso obstajale sodobne znanstvene naprave  kot je recimo naprava za magnetno resonanco. Danes je to splošno znanje in vemo, da gredo možgani čez celoten spekter razvoja – z začetkom pri instinktivnem centru, ki je razvit že pri rojstvu (rečejo mu tudi plazilski um,  saj je osnovni in si ga delimo s plazilci), gibalnim (raziskujemo svet okoli nas, se plazimo in učimo hoditi in gibati), čustvenim (tukaj velikokrat ljudje poberejo čustva od staršev: npr. fobije) in nazadnje intelektualnim, ki se dokončno razvije šele,  ko smo stari okoli dvajset let.

Tu  se razvoj konča in od tod dalje je od nas samih odvisno, kako se bomo razvijali naprej. Lahko ostanemo na tej stopnji ali zavestno pričnemo delati na sebi.

Večinoma nas v šolah učijo samo racionalnega razmišljanja in bi se reklo bolj levo, dominantno, linearno strukturirano razmišljanje.  Druga stran se ne uči, saj je pričakovano, naj bi nas tega učili naši starši ali v veliko primerih religija.

Kaj če tudi starši  nimajo znanja? Zakaj naj verjamem religioznim ljudem, čigar  vedenje se ne ujema s tem, kar učijo?

Če malo pomislimo – v kakšnem svetu so odraščali naši starši? Popolnoma drugačnem, s povsem drugačnim učenjem, drugačnim sistemom pogleda na svet. V zadnjih tridesetih letih je prišlo do številnih novih odkritij glede delovanja možganov in zavesti. Kaj so njih učili v šolah? Kako naj današnji odrasli ljudje, ki so že davno zaključili šolanje, pridejo do tega znanja.

Stvar je tudi o tem – če ni koncepta o tem, potem se ne boste spraševali, da vam nekaj manjka ali nekaj ni tako, kot se zdi.

Svet je bil dolgo ploščat in se ni nihče spraševal ali je to res.

Zame je hipnoza najbližja, čemur bi lahko rekli nek način »nadnaravnih sposobnosti« (zagotovo si je nekdo z ogromnim egom izmislil besedo nadnaravno). Če lahko vidimo/slišimo/občutimo nek proces, potem je to nekaj, kar je povsem naravno, saj lahko opazujemo, da se dogaja. Težava je tudi v načinu interpretacije tega kar gledamo, vendar se v to trenutno ne bi preveč poglabljal. Stvar je tudi v načinu opazovanja. Če gledamo skozi ozko luknjo v zidu, ne bomo dobil celotne slike pred seboj.

Če uporabljamo samo racionalni del opazovanja, dobimo samo en košček celote. Prav tako velja, če uporabljamo samo čustveni del. Kateri je boljši? Nekako dvomim, da bi bil kateri »boljši« od drugega, saj imata oba svoje prednosti in slabosti, če je že dobro iskati ravnovesje med obema.

… in kaj so te sposobnosti, ki jih samohipnoza prinese  v vaše življenje?

Naštel bi le nekatere  glavne sposobnosti:

–          Povečana kreativnost

–          Ne-linearno razmišljanje (asociativno)

–          Krepitev stanja Opazovalca

–          Prepoznavanje vzorcev

–          Simbolično (metaforično) razmišljanje

–          Povečanje doživljanja različnih čustev in občutkov

… in nekaj bolj praktičnih:

–          Nadzor in upravljanje bolečine in užitka

–          Izboljšan spomin

–          Izboljšana koncentracija in fokus

–          Kreiranje lastnih prepričanj

–          Povezava telesa-uma

–          … »nenavadne izkušnje«

Pa si malo bolj podrobno oglejmo, kaj te sposobnosti pomenijo.

Povečana kreativnost

Ko ljudje govorijo, da ne vidijo rešitve ali ne vedo,  kako naprej,  skoraj vedno lahko opazimo, da sta poleg takšnega razmišljanja prisotna tudi stres in napetost. Ko uporabljate samohipnozo,  sprostite čustveno napetost (to je v osnovi funkcija hipnoze) – lahko rečemo, da umirimo delovanje amigdale v možganih (za boljše razumevanje tega procesa preberite knjigo Daniela Golemana z naslovom Čustvena inteligenca) in pustimo frontalnemu režnju, da prične bolje izkoriščati svojo funkcijo. Sama kreativnost pomeni, da lahko tam, kjer je problem, najdemo  več različnih rešitev. To je tudi dobra samosugestija za uporabo v hipnozi in ko s časom to postane prepričanje in ko mimoidočega slišite, ki toži o problemih,  je vaša avtomatična misel –  »Kjer je problem, vidim deset rešitev!«

Čez nekaj časa postane z redno uporabo samohipnoze  težava s preveč idejami in katero sedaj primerno izbrati.

Nelinearno razmišljanje

V nasprotju z linearnim razmišljanjem, ki si nekako sledi v zaporedju od ene točke do druge, kakor daljica od A do B ali vzrok/posledica,  je nelinearno razmišljanje izredno hitrejše. Iz točke A se kakor veje na drevesu iz enega debla razveja ogromno točk B. Velikokrat tudi »kolapsirajo« in sta točka A in B na istem mestu (nelinearno razmišljanje je dokaj težko razložiti nekomu, ki je izredno racionalen, saj je nelogično). Ta način se z uporabo samohipnoze izredno poveča. Lahko si predstavljamo tako  kot da na računalniku preklopimo iz analognega na digitalno razumevanje.

Poleg tega postane zmožnost držati različne misli istočasno v umu dokaj enostavno. Predstavljajte si olimpijski bazen,  v katerega se plavalci vsak v svoji plavalni vrsti poženejo v vodo. Med seboj so ločeni s  plavajočo vrvico. Reševalec iz visokega stola opazuje vse hkrati in ima nad njimi nadzor istočasno,  in če se kateri znajde v težavah lahko zapiska s piščalko in zakriči »STOP!«, ter pomaga tistemu plavalcu, ki je v težavah, medtem ko ostali plavalci mirno počivajo.

V svoji knjigi Pogovorna hipnoza – priročnik za sestavo indirektnih sugestij bolj praktično razložim ta proces in kako ga uporabljam.

Krepitev stanja Opazovalca

Stanje opazovalca je stanje, od koder se zgodijo vse osebne spremembe. Sam koncept Opazovalca je zelo star in prihaja iz vzhodnjaških tradicij. Sedaj se ga pričenja uporabljati tudi v psihoterapiji,  v hipnoterapiji pa je ključnega pomena. Ko se ga razvija,  bi se ga opisalo kot odsotnost misli. Bolj kot za trans gre tukaj za lastno zavedanje. Z uporabo samohipnoze se lahko pospeši razumevanje tega dela. Obstaja vrsta metod za krepitev stanja Opazovalca.

Prepoznavanje vzorcev

Nekaj zanimivega se zgodi z redno uporabo samohipnoze (in predvidevam tudi pri kakšnih drugih pristopih)-  začnete bolje prepoznavati vzorce in na kakšen način je vse skupaj medsebojno povezano. Ni naključje, da ljudje,  ki delajo na sebi in se razvijajo s časom,  začnejo govoriti, da smo vsi eno in da smo vsi povezani. To postane jasno razumljivo – nov način razumevanja ali nov pogled na svet. Prav tako kakor se pogled na svet šestletnika razlikuje od pogleda na svet najstnika ali odrasle osebe. Zavest se je spremenila. Lahko se prične opazovati medsebojno povezanost med ljudmi, naravo, družbenimi sistemi, mikro in makro-kozmosom,  in vse to v instantnem trenutku (upam, da s tem stavkom nisem zgubil preveč racionalno razmišljujočih ljudi z mislijo »Kakšen new age mi tukaj prodajaš? Kakšen kozmos?) Rad bi samo predstavil, kaj vse se razvija z uporabo samohipnoze. Nova ameriška nadaljevanka z naslovom Touch se nekako približa temu razumevanju.

Simbolično (metaforično) razmišljanje

Z uporabe samohipnoze se s časom začne  razumevati stavek, ki se ga velikokrat sliši od raznih vzhodnjaških duhovnih učiteljev – »Ta resničnost so samo sanje«. Ker podzavestni del v svoji osnovi deluje v simbolizmu in metaforah (tako kot sanjamo ponoči in se naše sanje izražajo v različnih simboličnih zgodbah in čustvih), se z uporabo samohipnoze ta način »razmišljanja« poveča. Začnete prepoznavati pomene različnih stvari v svetu in o sebi.

Malo v razmislek – tudi vi in vaše celotno življenje sta  samo zgodba in metafora.

V terapiji lahko uporabim življenjsko zgodbo nekoga, kot metaforo za rešitev težave druge osebe.

Povečanje različnih čustev

S hipnozo v osnovi delamo na ravni čustev – na njihovi razbremenitvi in tako, da pridemo v stik z nekaterimi,  ki smo jih dolgo potlačili in se niso izražala. S samohipnozo jih lahko ojačamo in z nekaterimi tehnikami raziskujemo samega sebe.

Nadzor in upravljanje bolečine in užitka

Ko sem se začel učiti hipnozo,  je bil prvotno to moj glavni namen – izklop bolečine. Hodil sem na številne  boleče preiskave.  pri katerih ni bilo možnosti uporabe anestetikov in sem se hipnozo začel učiti iz popolnoma praktičnega razloga. S samohipnozo se lahko uravnava dojemanje bolečine ali spremeni signal bolečine – namesto da boli, lahko postane boleč predel bolj topel.

Nasprotje bolečine je užitek, ki se ga prav tako lahko izredno poveča in kot lahko sprožimo s hipnozo npr. orgazem pri drugi osebi s pogovorom, usmerjanjem pozornosti ali klikom s prsti, prav tako lahko pri sebi podaljšamo določene občutke ali jih bolj intenzivno doživljamo.

Nista  vaša roka ali koža tista, ki občutita dotik, temveč možgani,  ki so preko nevronov dobili signal dotika. Vaš orgazem se zgodi v umu.

Izboljšan spomin

Pravzaprav je to stranski učinek uporabe samohipnoze,  saj je zopet povezano s stresom in načinom razmišljanja. Namesto, ko se nečesa ne spomnite in si rečete:  »Oh, jaz imam spomin kot zlata ribica« (ljudje smo zelo dobri pri lastnih negativnih avtosugestijah),  je lahko odziv: »Imam zelo dober spomin!« ali malo bolj skrito: »Nikoli si nič ne zapomnim, vendar ko to znanje potrebujem, vem!«.

Poleg samohipnoze in kreiranja avtosugestij si pri spominu lahko pomaga s tehnikami mnemonike, ki velikokrat delujejo na simboličnem razmišljanju.

Kreiranje lastnih prepričanj

Večina ljudi uporablja negativno samohipnozo in si vsakodnevno ponavlja svoje negativne »mantre« lastnih prepričanj, ki se kažejo kot dnevno pritoževanje in izražanje svojih strahov, ki samo utrdijo nevronske povezave. Pogosto v knjigah za samopomoč preberemo nasvet »Spremenite svoje misli in vaša resničnost se bo spremenila!«. Na nek način se strinjam s to izjavo; rad bi pa  dodal: če ne razbremenite podzavestnega čustva, ki deluje kot lepilo in drži vzorec na mestu, so misli samo površinsko mnenje o tem, kar že počnete.  Najprej imate čustvo ali nek občutek neprijetnosti/prijetnosti in za tem misel o tem čustvu ali vašo razlago/racionalizacijo, zakaj se tako počutite. Od občutka je odvisno,  kakšna bo vaša misel. Zame je spreminjanje svojih misli zelo površinska zadeva, ko vem,  da če spremenim svoj čustveni odziv, bodo misli sledile temu občutku. Vzemite si en dan in samo opazujte svoje misli . Opazili boste, koliko avtosugestij je bilo danih – ponavadi se začnejo z – Jaz sem….. – Opazujte svoje Jaz-e.

Povezava Telesa/Uma

Rad bi delil bolj praktičen vpogled. Ste kdaj slišali, da kdo reče »Poslušaj svoje telo, kaj ti govori!«? Sam se moram držati diete pri svoji prehrani, kar mi je bilo na začetku izredno težko.  Zdaj ne več, saj jem, kar mi  ugaja,  tudi hrano, ki je po navodilih ne bi smel jesti, kot je sadje in zelenjava.  S samohipnozo sem se naučil poslušati svoje telo in jem,  kakor se v trenutku občutim. Zgodi se, da včasih postanem vegetarijanec za nekaj mesecev ali včasih jem samo meso,  včasih pa tudi ničesar kakšen dan ali dva. Seveda sem to začel razumno,  in ker mi redno jemljejo kri za preiskavo, sem imel možnost spremljati svoj proces in bi v trenutku kakšnega znaka, da gre nekaj narobe,  to tudi opustil. Zdaj je že nekaj let,  odkar se prehranjujem na ta način in moji izvidi so redno v zelenem območju. Poleg tega so mi tudi zmanjšali vnos raznih zdravil in dodatkov vitaminov.

Nenavadne izkušnje

Kaj bi lahko štel pod nenavadno? Bolj kot nenavadne izkušnje bi bilo bolje to besedo zamenjati z »izkušnja, ki je do sedaj še nisem imel« ali nova izkušnja,  in kakor vse,  nove izkušnje v življenju pridejo skupaj z mešanico občutkov zmedenosti, radovednosti, strahu, željo po pojasnilu, veselja…

–          Prva tovrstna izkušnja je bila anestezija desne roke, ko sem pri odprtih očeh opazoval svojo roko, vendar nisem imel občutka, da je to moja roka. Kot bi bila od nekoga drugega. To je eden izmed naravnih fenomenov transa.

 

–          Videnje avre okoli drugih ljudi – potrpite za trenutek z mano – vem,  kako se to sliši nekomu, ki je zelo intelektualno naravnan. Zame je avra samo beseda, ki opisuje izkušnjo. Sam sem imel že nekaj časa svoje pojasnilo za ta »fenomen« in pred kratkim sem zasledil članek španskega znanstvenika, ki je prišel do podobnega razmišljanja.  Sinestezija – skladno doživljanje zvokov, občutkov, in barv – kot bi se združili v eno. Recimo, da se vprašate; Kakšne barve je zvok Beethovnove simfonije? Kakšen okus ima oblak, ki ga vidite? Kakšen je zvok modre barve? Več o sinesteziji si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.synesthesia.info/index.html

Tovrstne izkušnje opisujejo tudi ljudje na drogah kot je LSD – zame je to lažno in zapomnite si – v vaših možganih je že dovolj »drog« za te izkušnje.

Kot vemo, ljudje med seboj komuniciramo tudi neverbalno in naša podzavest je v stiku z ostalimi. S samohipnozo se povezava med različnimi čutili izredno poveča in združuje,  in ker vem, da podzavestno sprejemam informacije od osebe pred seboj, ali je možno, da mi podzavest to predstavi na vizualen način kot svetlobo ali barvo okoli druge osebe? Tako kot veste, da je oseba pred vami žalostna ali vesela, jo nekaj skrbi, ne da bi  vam to povedala,  saj ste prepoznali neverbalno govorico. Ko  se mi je to prvič zgodilo, se mi je zdelo izredno nenavadno in nekaj dni nisem mogel nehati razmišljati o tem. Kasneje se je to  pojavljalo bolj redno in spontano, ko sem delal terapije in kasneje sem razčlenil celoten postopek, kako se to zgodi. Sedaj mi je to nekaj normalnega in tudi ni tako, da jih vidim vedno – ponavadi v določenih situacijah. Spoznal sem ogromno ljudi, ki imajo to izkušnjo (od fizičnih delavcev do diplomiranih psihologov) – samo se  o njej ne  pogovarjamo na glas,  saj je preveč strahu pred tem, kako nas bodo sprejeli drugi ljudje.

–          Sprememba v konceptu dojemanja časa. To je tudi eden izmed znanih fenomenov transa. Občutek, da se je čas raztegnil ali skrčil. Kot ko se nam zdi, da je čas hitro minil, ko se zabavamo in ko nam je dolgčas, da teče tako počasi. V hipnozi in samohipnozi je zmožnost izkoristiti ta fenomen za hitrejše učenje. Poleg tega se lahko tudi spremeni celoten koncept preteklosti in prihodnosti, ko se nekako združita v sedanji trenutek ali Zdaj!

 

To so samo nekatera izmed izkušenj, ki sem jih želel deliti. Ko dnevno izvajate  samohipnozo in vam to postane nekaj vsakdanjega kot umivanje zob,  lahko sami izkusite vse te izkušnje. Z veseljem bi jih prenesel na vas, vendar žal,  to ni možno. Potrebna je tudi potrpežljivost. Nekatere vaje iz samohipnoze sem vsakodnevno opravljal več mesecev,  preden se je karkoli zgodilo.

Postanite Krištof Kolumb samega sebe! Lahko čakate na odrešenika,  vendar  kdo drug vas bo odkrival, če ne vi sami, saj so drugi ljudje tudi dovolj zaposleni z odkrivanjem samega sebe!

To je že staro spoznanje in lahko tudi vodilo v življenju, ki vas vodi – »Kdo sem jaz?«

»Spoznaj sebe« – Sokrat