Matej je bil obupan; »Nikakor se ne morem odločiti. Napisal sem vse argumente za in proti, da zapustim svojo ženo. Vendar je prav toliko logičnih vzrokov da ostanem ali odidem. Če ostanem, imam občutek, kot da izgubljam veselje, ki ga prinaša samsko življenje. Če odidem, bom imel občutek krivde in mi bo kasneje žal, saj jo imam še vedno zelo rad. Kaj naj naredim? In kako naj vem, da kakor koli se že odločim, da je to prava odločitev?
test test
Kako sprejeti odločitev? In kako vedeti brez dvoma, da je ta odločitev pravilna?
Analiza paraliza
Nekatere stvari v življenju so črno-bele in lahko sprejmemo odločitev o njih. Avto drvi proti vam. Želite živeti. Skočite izpred njega in veste brez dvoma, da je to bila pravilna odločitev. Ampak ali naj kupim moder ali rdeč avto? Naj kupim to hišo ali drugo? Naj grem na zabavo ali ne? Se poročim ali ne? In če že, s kom?
V življenju je veliko negotovosti. Včasih bi lahko bile obe odločitvi pravilne ali napačne… do neke mere. Če čakamo na absolutno sigurnost preden nekaj naredimo, potem je velika možnost, da ne bomo nikoli naredili ničesar.
Včasih ni »pravilnih« odločitev, so samo drugačne možnosti ali alternativne odločitve. Poskušati vedno sprejeti »pravilno« odločitev, predpostavljamo, da je življenje vedno enostavno in celo poenostavljeno. Vendar se nekateri ljudje odzivajo na sprejemanje odločitev kot zajec na cesti, ki je ujet v luči hitro se bližajočega avtomobila.
Kako hitro zavoziti svoje življenje:

Želeti si absolutno sigurnost pred odločitvijo. Tipi perfekcionistov s poenostavljenimi idejami o tem, kaj je prav in narobe, obožujejo to pravilo. Ne čutijo, da je možno sprejeti odločitev, medtem ko imajo dvome o njej. Radi bi imeli certifikat, ki bi prispel po pošti in bi jim sporočil, da je pravilna odločitev bila sprejeta in uradno ožigosana. Ko se to ne zgodi, njihov um potuje okrog in okrog v krogih in pravzaprav razmišljajo preveč.

Sprejemanje čustvenih odločitev v trenutku. Čeprav te vrste odločitev lahko hitro prepoznamo kot napačne, bo oseba, ki se odloča na podlagi čustev, redko priznala napako in namesto tega raje iskala »potrditev« za svojo odločitev v čustvenih racionalizacijah – in pri temu lagala sebi in včasih ostalim. Na primer oseba, ki prenaša, da jo mož pretepa:»Prenašam tega nasilneža, ker je tako dober, ko pomaga otrokom pri domačih nalogah.« Ali drug primer: »Ne bom še prenehala kaditi, ker moja prijateljica še vedno kadi in sva se dogovorili, da bova nehali skupaj in če preneham zdaj, jo bom užalila.«

Verjeti, da je odločitev pravilna le, če jo potrdijo drugi ljudje. Ta pristop ponavadi pride iz strahu pred sprejetjem popolnoma samostojne odločitve. Lahko je znak odpora pred samostojnostjo in odraslostjo, ter prevzemanjem odgovornosti za lastno življenje.

Neprestano ponavljati enake napake, zaradi nezmožnosti učenja iz preteklosti. Seveda, ljudje redkokdaj priznajo, da se nečesa niso naučili. Lažje je za to okriviti »slabo karmo«, usodo, konjukcijo planetov, premalo podpore od prijateljev in družine in vrsto ostalih izgovorov.

Kakor v primeru Matej-a s svojimi težavami pri odločitvi. Matej spada v prvo kategorijo, ko je neprestano obsesivno razmišljal o »pravi« odločitvi. Nikakor ni mogel najti prave odločitve zase. Težava je bila v tem, da »problem«, ki ga je poskušal rešiti, ni bila matematična enačba. Težavo je enačil kot; če je X razburljivost samskega življenja in Y je krivda, ki jo bom občutil, ko zapustim ženo, kaj je potem produkt X krat Y?

Čudežno bi dobil magično število, prijazen učitelj bi ga potrepljal po glavi in pohvalil, kako ima prav in potem bi brez dvoma vedel, da je to bila »prava«odločitev.

V trenutkih, ko je nekdo v paniki, je potrebno »spustiti pritisk«. Matej je prevzemal ves pritisk nase. Nekako se je videlo, da si je želel, da sam naredim odločitev namesto njega. Sugestija je bila dana, da »se lahko odloči ne odločiti« ničesar v zvezi s svojim zakonom, in bova medtem delala na manjših zadevah. Ob tem se je vidno sprostil.

Ko ljudje sprejmejo življenjske odločitve, včasih niti ne vedo, da so se sprejeli pravilno odločitev, vendar so še vedno srečni z njo. Lahko zamenjate kariero za drugo. Morda nikoli ne boste resnično vedeli, ali je to bila prava odločitev, saj bi bilo prav tako v redu ostati v prejšnji službi. Razen, če je bila prejšnja res tako slaba in nova tako fantastična, da je odločitev očitna. Ljudje s slabo zmožnostjo odločitve težko prenašajo negotovost. Želijo si gotovosti, ko ni nobenih možnosti zanjo.

Zaupajte svojim instinktom

Ko odločitve postanejo težke, zaupajte svojim »občutkom« ali instinktom. Raziskava objavljena v »Current Biology« kaže, da so v nekaterih primerih instantne odločitve boljše kot neskončno pedantno premlevanje in logično pretehtavanje dejstev.

Testnim subjektom (osebe, katerim mi ne-znanstveniki rečemo »ljudje«) so rekli, naj izmed 650 simbolov izberejo tistega, ki ne sodi v sliko. Eden izmed simbolov je bil obrnjen drugače, kot ostali. Rezultati so bili boljši, ko niso imeli možnosti dolgo razmišljati in bili prisiljeni zaupati svoji podzavesti za pravilen odgovor.

Dr. Li Zhaoping iz Univerze v Londonu pravi: »Pričakovali bi, da bodo ljudje imeli boljše rezultate, če jim pustimo dalj časa za vpogled in razmislek, vendar ni bilo tako.« Pojasnjuje: »Zavestni ali višji del možganov, ko je aktiven, blokira prvotne podzavestne odločitve – tudi če so pravilne – in nas pušča nezavedne ali nezaupljive do naših instinktov.«

Torej, prekomerno razmišljanje o težavi lahko poslabša situacijo. Nekaj podobnega je opaženo pri osebah, ki trpijo za obsesivnim kompulzivnim vedenjem, ko podzavestni del dobro ve, da ste zaprli plin v kuhinji, vendar se zavestni del neprestano vmešava in meče celotno zadevo v dvom, ki povzroči, da morate petdesetkrat preveriti, če je plin zaprt.

Znani rek Miltona Ericksona: »Zaupajte svoji podzavesti!« je tudi raziskan z znanstvenega stališča. Vaši zavestni logični možgani ne sprejmejo vedno najboljše odločitve.

Jasno je videti, da ima logično razmišljanje svoje mesto pri sprejemanju odločitev, vendar logika je samo orodje in ne edino v zaboju.

Kar privede do vprašanja: Ali so lahko nekateri ljudje preveč razumski, kar zadeva sprejemanja odločitev?

Biti preveč razumski

Biti »preveč razumski« ne deluje, kot nekakšna pomankljivost ali nekaj, kar bi nas držalo nazaj. Razumni ljudje bodo podedovali zemljo, to je sigurno. Vendar včasih najbolj razumne odločitve niso ravno najboljše. Biti »razumen« ne dovoljuje nepredvidljivosti v življenju.

Morda je bolj razumno ne oditi na počitnice z ljudmi, ki jih ne poznaš, vendar hkrati ne veš, kakšne priložnosti boš zamudil ali spoznal nove prijatelje s tem, ko greš. Morda je razumno in bolj varno vedno delati za nekoga drugega – in kdo ve, kaj bi lahko dosegli, če bi delali samostojno in zase? Torej, če bi lahko »biti razumen« razširili, da bi dovolila spontanost in včasih tudi kar naredili nekaj nerazumnega, bi to lahko postalo resnično…..razumno.

Včasih lahko »pre-razumemo« sebe izven radosti življenja.

Za zaključek– kako sprejeti odločitve

Za sprejemanje dobrih odločitev je potrebno:

– Naučiti se zaupati instinktom in ne vedno trmasto vztrajati na »logičnih« rešitvah za vse, kot na primer: zakaj kupiti srebrn avto namesto črnega. Naučite se reči: Ker, čutim da je tako prav.

– Vendar morate biti obenem pozorni, da vas avtomatično ne premami čustveno nabita odločitev, po kateri se lahko kasneje slepite z razlagami in racionalizacijami. Intuitivna odločitev deluje najbolje takrat, ko so efekti zamegljenosti visokih čustev na minimumu.

– Ko se odločate in tehtate odločitev na podlagi za ali proti, uporabite svojo domišljijo. Usedite se in resnično predstavljajte življenje s to odločitvijo. Kakšen je občutek takrat?

– Ne obremenjujte se zaradi «napačne« odločitve. Lahko se nekaj naučite iz nje –vsak človek se zmoti in je samo povratna informacija, kako te težave ne imeti.

Kakor pravi pregovor iz filozofije Sufijev – »Naučite se hoditi po robu širokega meča!«