Še v času svojega življenja je Milton Erickson (1901-1980) postal znan po svojih »čudežnih zdravilih«. Po njegovi smrti pa je že skoraj pridobil status legende.

Nekonvencionalen psihiater, družinski terapevt, strateški psihoterapevt in hipnoterapevt, Milton Ericksonov vpliv je revolucioniral zahodno psihoterapijo. Zahvala za to, da je tema hipnoze opustila svoje okove vraževernosti in da je sedaj prepoznana kot eno izmed najbolj učinkovitih orodij za spremembe, gre Miltonu Ericksonu.

Življenje Miltona Ericksona

V svojem življenju je Milton Erickson imel precej osebnih omejitev, ki pa so mu pomagala, da jih je lahko uporabil, kot osebne vire, ki so mu pomagala pri zdravljenju svojih klientov.

Njegovi »problemi« so se začeli že zgodaj. Rojen je bil v revni kmečki družini v Nevadi. Erickson ni spregovoril do četrtega leta, kasneje pa se je izkazalo, da ima hudo disleksijo, bil pa je tudi precej naglušen in barvno slep.
Pri starosti sedemnajstih let je zaradi bolezni otroške paralize, bil paraliziran za eno leto, tako hudo, da je zdravnik menil, da bo umrl.

Kljub svojim omejitvam (ali pa zaradi njih), se je kasneje kvalificiral kot zdravnik in psihiater. V naslednjih letih je postal svetovno znan kot praktik v terapevtski hipnozi in eden najbolj učinkovitih psihoterapevtov.

Kdorkoli, ki je zainteresiran, pri tem, da pomaga drugim ali pa bi rad razvil svoj potencial, bo imel velike koristi pri branju njegovih del in o njemu.

Bil pa je tudi raziskovalec v zmožnostih in omejitvah hipnoze, kot orodja za osebne spremembe. »Hypnotherapy – An Exploratory Casebook« – Milton Erickson in Ernest L. Rossi je razumljiva in čudovita zbirka Ericksonovih primerov, zapiskov in idej.

Vplival je na mislece kot so Gregory Bateson in Margaret Mead in navdihnil ustvarjalce NLP-ja (Nevro-Lingvističnega Programiranja) Richarda Bandlerja in Johna Grinderja, ter položil temelje za kratko terapijo.

V svojih petdesetih je Erickson ponovno zbolel za paralizo, kar mu je povzročilo močne fizične bolečine. Ampak tudi to je Erickson izkoristil kot učenje, saj je postal izredno uspešen pri zdravljenju bolečine pri drugih ljudeh s pomočjo hipnoze. Veliko svojih pristopov o spreminjanju dojemanja bolečine je opisanih v knjigi »Hypnotic alteration of sensory, perceptual and pyshological processes« – Milton Erickson

Kljub hudi bolezni v starosti, je Milton Erickson nadaljeval s poučevanjem, demonstriranjem in prakticiranjem svojih zmožnosti kot terapevt, čeprav je bil na koncu prikovan na invalidski voziček. Umrl je v starosti sedeminosemdeset let.

Pri branju primerov v knjigah, kot sta »Uncommon therapy« in metaforični pristopi pri pripovedovanju zgodb v »My voice will go with you«, je kakor, da bi se potopil v drug svet.

»Ericksonovo rokovanje«

Legendarno »ericksonovo rokovanje«, pri katerem je Erickson spravil osebo v globok trans, deluje na osnovnem človeškem principu. Pri tem se vključi normalen človeški »reorientacijski odziv«, ki je sprožen s šokom ali presenečenjem. V tem primeru se to zgodi pri rokovanju, ko je prekinjen znan socialni vzorec. Bolj podrobno je ta pristop opisan v knjigi »Haley on Erickson«

Ericksonova zapuščina

Kratka terapija, terapija s poudarkom na rešitvah, družinska terapija, otroška psihologija in celo psihologija športa so vsa pod vplivom del Miltona Ericksona.

Sedaj, ko postaja Milton Erickson bolj znan, včasih pozabimo, da ko je pričel z delom kot mlad psihiater v daljnem letu 1920, je bil pravzaprav “odpadnik”. Ker je tako veliko elementov njegovega dela nasprotovalo takratnim standardom, je potreboval nekaj časa, da se je uveljavil. In to se je zgodilo, ker so bili njegovi rezultati konstantno tako dobri, da je postal bolj prepoznaven.

Erickson se ni zanimal za konstruiranje nove teorije v psihologiji, da bi potem gledal na ljudi tako, da bi odgovarjali tej teoriji. Poskušal je videti prvotno, kakšni so ljudje, potem pa je z njimi delal kot unikatnimi posamezniki (kar je tudi pristop HipnoCentra).

Hipnoza

Ko je Milton Erickson pričel delati kot psihiater, je bila stroka omejena z določenimi pravili. Hipnoza je bila splošno znana kot »temna obrt« ali »magija«. Psihiatri, ki bi jo uporabljali, so tvegali, da bodo odpuščeni, kar je privedlo do tega, da jih je Erickson učil na skrivaj.

Vloga podzavesti

V zgodnjem delu prejšnjega stoletja se je na podzavest gledalo kot nekakšno »skladišče« ali »shrambo« raznih potlačenih konfliktov in kompleksov. Ideja je bila, da mora biti izničena z racionalnim zavestnim delom.
Erickson je poudarjal znanje in modrost podzavestnega uma in nanj ni gledal kot negativno silo. Govoril je o »zaupanju podzavesti« v večini različnih aktivnosti. Ni smatral »vpogleda« v problem, kot glaven fokus terapije.

Kratka terapija

V začetku Ericksonove kariere je bil standard, da morajo biti terapije dolge. Spremembe naj bi se zgodile počasi in boleče. Erickson je pogosto ljudi srečal samo enkrat in še vedno mu je uspelo narediti dolgoročno pozitivno spremembo pri teh ljudeh. Sedaj je poudarek na kratki terapiji izredno popularen.

Še pred kratkim, je terapija večinoma dajala pozornost patologiji, raje kot pa na posameznikove osebne vire. Terapija je bila ponavadi osredotočena na pretekle doživljaje, medtem, ko je Erickson poudarjal pozornost in orientacijo proti rešitvam in razvijanje svojih lastnih talentov za lažje reševanje problemov v prihodnosti, ki bi jih posameznik potreboval.

Družinska terapija

Še eden izmed revolucionarnih pristopov, ki se danes zdi nekaj običajnega. Erickson je vključeval efekt ostalih članov družine v terapijo. Na osebo je gledal kot na del širšega sistema, ne kot izoliranega posameznika.

Če se mu je zdelo pomembno, je vključil v terapijo tudi druge člane družine, kar je bilo za tiste čase nekaj nepojmljivega.

Veliko področij moderne psihoterapije je zaslužna Miltonu Ericksonu. Kratka terapija s poudarkom na rešitvah, družinska terapija, indirektna hipnoza, gradnja raporta in ostali vidiki malce drugačnih terapevtskih pristopov.