Pred nekaj dnevi, ko me je ena izmed prijateljic vprašala “Kakšen je občutek, ko si v transu?” in “Ali je kakšna razlika med budnim stanjem in hipnozo?” Mislil sem si kako zanimivo vprašanje in ji želel najbolje pojasniti.

Večina ljudi si predstavlja stanje hipnoze, kot svet v katerega se potopi, kjer si brez osebne volje in kjer okoli vas letajo samorogi in pisane mavrice. Z razliko od globokih stanj transa, kjer je možnost, da vidite tudi kakšnega roza slončka (če to želite), pa bi se rad osredotočil na vsakodnevna stanja transa v katerih smo ujeti vsi.

Hipnotizirati osebe je relativno lahko… od-hipnotizirati osebe iz pogojenosti je tisti del, ki potrebuje delo in trud!

Najverjetneje se ne zavedate, vendar večino stvari ki jih počnemo, jih počnemo nezavedno, lahko bi se tudi reklo avtomatično, kot na primer: vožnja avtomobila, igranje športa, vsakodnevna hoja do najbližje trgovine itd…

Veliko je stanj transa in če se osredotočimo na tiste zadeve, ki nam v življenju delajo težave ali ustvarjajo probleme, lahko govorimo o negativnem stanju transa.

Te težave so lahko depresija (ko je oseba ujeta v negativnem transu in je delo terapevta, da jo popelje ven), strahovi ali čustvene napetosti (kjer se je nek negativni občutek zasidral na določen sprožilec in ga je potrebno prekiniti) ali morda vzorci, ki ne koristijo zdravju, kot so napačno prehranjevanje, grizenje nohtov in kajenje.

Preden si bolj podrobno pogledamo strukturo problema skozi pristop hipnoze si zapomnite naslednje besede:

Vsak problem je bil nekoč rešitev!

Ker je svet tako kompleksen je lahko navada, ki jo prevzamemo lahko rešitev v enem kontekstu in problem v drugem. Kakor vse v svetu je tudi problem samo proces, ki se izvaja v krogu.

Poglejmo si za trenutek um kadilca, ki je ujet v transu kajenja (lahko rečemo tudi negativna samohipnoza in ta proces je značilen za vse probleme, ki si jih ustvarimo):

Kajenje imamo lahko za rešitev, ker je asociativna ali simbolično predstavlja smisel na ravni uma in pomena. Cigareta postane emblem ali simbol pozitivnih koristi, kot članstvo v socialni skupini, biti odrasel, dokazovanja sebi, upora proti avtoriteti, biti kul ali glamurozen in sofisticiran. Ta “pozitivna halucinacija” je prav tako hecna, kot vse kar uspeva pri odrski hipnozi skozi sugestijo. Vendar oseba vseeno prične kaditi v verovanju, da bo dosegla te stvari.

Da to naredimo je potrebno vklopiti “negativno halucinacijo” in izbrisati ali izklopiti vsa opozorila zdravstva proti kajenju in vse znanje o ljudeh, ki so trpeli zaradi posledic kajenja ali prerane smrti.

Telo se prvotno odzove proti kajenju s kašljanjem, omotičnostjo, slabostjo, solznimi očmi in morda bruhanjem. Kadilec začetnik zruši te obrambne mehanizme tako, da pokadi toliko cigaret, da se telo preda kajenju in ga prične doživljati kot normalno. To je primer “hipnotične anastezije”.

Ko kajenje postane nezavedno imajo nekateri kadilci, še preden se zbudijo in odprejo oči prižgano cigareto v ustih. Temu rečemo “ideomotorični odziv”.

Tudi kadilčev um je ujet v navadi; tok misli je dominiran z besedami, predstavami in občutki povezanimi z navado kajenja. Te vključujejo “avtosugestije” (Kosilo-čas za cigareto), “post-hipnotičnimi sugestijami” (“Kupil si bom škatlico cigaret na poti domov”) in predstavami o prihodnosti (“Grozno se bom počutil, ko ne bom mogel kaditi na letu do Avstralije”).

Delo hipnoterapevta je da okrepi klienta in mu da zmožnost prekinitve transa in ga popelje naprej v novo bolj kreativno reprezentacijo sebe in sveta, ki ga obdaja in v katerem najdejo nove in bolj uporabne načine za zadovoljitev lastnih potreb.

Opisano z besedami Miltona Ericksona:

“The hypnotic state is an experience that belongs to the subject, derives from the subjects own accumulated learnings and memories, not necessearly consciously recognised, but possible of manifestation in a special state of nonwaking awareness. Hence the hypnotic trance belongs only to the subject; the operator can do no more than learn how to proffer stimuli and suggesions to evoke responsive behaviour based upon the subjects own experiental past”

Učenje samohipnoze pomeni prav to! Upravljanje z orodjem lastne domišljije in koncentracije, ter usmerjanjem pozornosti v smer, ki si jo želite doseči!

Glede učenja osnov hipnoze ali samohipnoze si lahko ogledate na straneh HipnoCentra.

Upam, da sem vsaj malo osvetlil znanje naravnega stanja transa in morda se v bližnji prihodnosti tudi spoznamo.