Dnevno prehajanje iz stanja transa skozi dan ostane pri nas, kot osnovno potrebna funkcija, skozi vse življenje.

Ko dajemo ali sprejemamo pozornost, prehajamo iz transa in v njega – interni fokus, zunanji fokus – in to služi kot osnovna potreba za ljudi. Omogoča nam, da smo konstantno sinhronizirani z ljudmi, ki nas obkrožajo; v družini, v družbi in naši kulturi. Če tega ne bi počeli, proces, ki nam paradoksalno daje fleksibilnost, bi naši miselni procesi postali tako bizarni, da ne bi bili zmožni delovanja znotraj naše kulture.

To se zgodi z ljudmi, ki imajo različne vrste mentalnih motenj. Razmišljanje osamljenih in izoliranih ljudi postane bolj nestabilno in neuravnovešeno (če pomislimo na zapornike v samicah, ki so dolgo odtujeni od ostalih). Razmišljanje normalnih ljudi je stabilizirano in ohranjeno z modeli kulture v kateri živijo, tako da neprestano prehajajo ven in noter iz stanja transa v družbi ljudi, ki jih obkrožajo.

Čeprav je to izreden sistem, ki nas ohranja »pri pameti«, je tudi ena izmed največjih šibkosti, saj proces omejuje naše zmožnosti.

To pomeni, da vsi argumenti, da so nekateri ljudje bolj »hipnotibilni« ali ne, povsem nepomembni, kajti vsaka nepoškodovana (možgansko) oseba ima zmožnost biti hipnotizirana.

Vsi smo predprogramirani z instinktivnimi podlogami in reagiramo na njih – prehajamo v in izven transa – skozi ves dan. Vsakodnevno hipnotiziramo drug drugega do različnih stopenj.
Ericksson je prikazal, da je eventuelno možno hipnotizirati kogar koli. Včasih je potreboval več dni, vendar mu je uspelo. In kdo drug, bi morda še prej spravil to osebo v trans (na primer šef v podjetju, ki jezno, kričeče izdaje ukaze).

Potrebno je razumeti, da nekateri ljudje lažje predajo svojo zmožnost fokusiranja pozornosti, kakor drugi. To je odvisno delno od bioloških dejavnikov in delno dejavnikov okolja. Ljudje, ki lažje predajo in dovolijo (pozor – DOVOLIJO!) usmerjati svojo pozornost, niti ne potrebujejo indukcije (način, kako nekoga spraviti v REM- stanje). Lahko jim preprosto rečete; Sklenite roke skupaj in opazite, kako roke ostanejo bolj sklenjene, ko si jih želite dati narazen (nekako v tem načinu); in sledili bodo sugestiji. Na ta način odrski hipnotizerji izberejo osebe za predstavo.

Seveda pa so tudi osebe, ki so bolj psihično defenzivne ali dominantne v levi možganski polovici; v tem primeru je potrebno zagotovilo, fleksibilnost in kreativnost s strani hipnotizerja v tem, da jih vzpodbudijo v REM -stanje.

Ravno ta čudovita preprostost in naravnost delovanja nam pokaže, kako ljudje vsakodnevno vplivamo drug na drugega, čeprav se tega večino časa ne zavedamo.